MOJA PRVA PORODNA IZKUŠNJA

Takoj, ko sem izvedela, da sem noseča za prvega otroka, sem bila presenečena sama nad sabo. Zakaj? Zato, ker nisem najprej pomislila na strah pred porodom! 

20160919-DSC-7520-Edit-Edit.JPG

Pred zanositvijo sem se namreč vedno spraševala kako bo s porodom, me bo zelo bolelo, bo vse brez komplikacij, je res tako grozno, kot govori večina mamic? Ja, na žalost sem bila že pred zanositvijo programirana, da je porod nekaj strašnega, tako kot nam to večinoma predstavlja družba in večina naših prijateljic ali znank, ki so že rodile. No, vsaj tako je bilo v mojem primeru. Niti ena od mojih prijateljic ali znank, mi ni za porod povedala ene lepe izkušnje, razen seveda tega, kako si najbolj presrečena, ko končno spoznaš svojega otročka... ampak porod! Porod je pa nekaj zelo bolečega, za kar si želiš, da je čimprej za tabo, oziroma hvala bogu, da so tu epiduralne, da ne čutiš toliko bolečine ali pa hvala bogu za tiste, ki so imele carski rez. Ja, takšnih komentarjev sem se “naposlušala” in si že vnaprej seveda ustvarila mnenje, da je to pač neka grozota, ki jo mora vsaka ženska, da postane mati dati skozi. Nekaterim ta strah, ki ga ustvarja družba pride celo tako pod kožo, da niso sposobne normalno roditi, ampak si rezervirajo termin za carski rez (kar sicer pri nas v Sloveniji, če nisi rizična nosečka ni možno, je pa to možno v naši sosednji Avstriji in osebno poznam kar nekaj mamic, ki so si svoj termin enostavno določile in šle pod nož).
Tukaj vam toplo predlagam, da si preberete kako strah vpliva na sam porod https://veva.si/kako-strah-vpliva-na-porod/

20160919-DSC-7547-Edit.jpg

No, seveda se vsaka po svoje odloča, za kar ima vso pravico, vendar bi jaz kot ženska ženski, lepo porodno izkušnjo privoščila prav vsaki mamici, saj sta za to njeno telo in um sposobna in ta jo poleg otroka obogati za celo življenje.

Torej kako sem jaz, ki sem bila tako kot večina žensk pod vplivom družbe prepričana, da je porod ena sama nočna mora, prišla do spoznanja, da je porod dejansko nekaj krasnega, veličastnega in da si ga želim podoživeti do potankosti tako, kot mi ga je namenila mati narava?

20160919-DSC-7528-Edit-a.jpg

Pa naj se vrnem na začetek, ko sva z Admirjem izvedela da pričakujeva Isabello. Moja prva misel je bila, “noro, dobila bova otroka!” Zgodilo se nama je to, kar pravijo da je v življenju za par nekaj najlepšega! Dobila bova čisto najino in samo najino malo bitjece. To so bile moje prve misli, o strahu pred porodom pa ni bilo ne duha, ne sluha in predvidevam, da je večina novopečenih nosečk na začetku predvsem blaženih in v tem veselem pričakovanju, vse ostale stvari so manj pomembne.
Tako sem sledila svojim občutkom ter uživala prve mesece nosečnosti z mislijo na novega družinskega člana, ter začela prebirati razna čtiva o nosečnosti in porodu. Takrat sem tudi naletela na Urško Repnik, veliko podpornico naravnega poroda in dojenja, ustanoviteljico www.mamami.si , najdete jo pa tudi na Facebooku v skupini https://www.facebook.com/groups/695689663837910/?ref=share kamor se lahko pridružite ter dobite/delite dragocene nasvete od strokovnjakinj in kup mamic, ki so del te skupine. To je bilo leta 2016... medtem, ko pa je letos skupaj še z ostalimi podpornicami naravnega poroda, strokovnjakinjami ustanovila še šolo za starše www.veva.si , FB stran pa najdete tukaj http://www.facebook.com/vevasolazastarse

IMG-6741-Facetune-18-05-2019-21-39-13.jpg

Zame je bilo ključno nekaj člankov iz različnih znanih knjig o naravnem porodu in pogovor z Urško Repnik, zaslužna za mojo trdno odločitev, da rodim naravno s čim manj kompliciranja, straha in posegov v sam porod pa je bila tudi moja mami, ki mi je rekla: “ah Iris, ti boš lepo in hitro rodila, ni te strah, imaš visok prag bolečine in ne kompliciras” kar je res. In takrat sem se odločila, da je to to! Da bo moj porod lep, hiter in seveda naraven!
Ampak tudi tiste ženske, ki imajo nižji prag bolečine in strah pred porodom, če so pripravljene prisluhniti svojemu telesu in se poučiti o pomenu in moči naravnega poroda so sposobne roditi tako, kot si želijo in nenazadnje tudi zaslužijo. Samo nekaj več energije in volje je potrebno vložiti vase, v zaupanje sami sebi.

Jaz sem se tako v glavi popolnoma pripravila na porod, kot sem si ga zamislila, spisala porodni načrt in čakala na veliki dan.

Ko se je začelo mi je okoli 1h ponoči začela počasi odtekati voda, okoli 2h sva bila z Admirjem v porodnišnici na Jesenicah, ob 3h so se začeli tisti močnejši popadki ter porod in v dobrih dveh urah sva že držala najino Isabello v rokah.

IMG-6742-Facetune-18-05-2019-22-00-06.jpg

Od porodnih sob na Jesenicah, sem si izbrala tisto, ki deluje najbolj domača. Torej brez zdravniške postelje za rojevanje (to je tista, ki izgleda kot nek ginekološki stol), brez močnih premičnih zdravniških luči na stropu in brez kupa aparatov v kotu sobe...

Najina porodna soba je bila opremljena s tisto navadno posteljo za ležanje, ob steni v sobi stoji ripstol, na tleh debela blazina, velika žoga za telovadbo ter lesena pručka za rojevanje. Na okenski polici je stal CD predvajalnik, v katerega sva z Admirjem namestila CD enih najinih romantičnih skladb ter prižgala solno lučko (je tudi že v sobi), ki daje takšno prijetno nežno in toplo svetlobo, veliko luč pa sva ugasnila. S tem sva dobila res lep intimen prostor, ki deluje vse prej kot pa hladna in močno razsvetljena zdravniška soba.
Babica, ki je bila takrat v smeni, je prebrala moj porodni načrt in videla da si želiva bolj intime kot pa “družbe” ter tisoč vprašanj in je bila prisotna v sosednjem prostoru, za primer, če bi jo rabila. Vmes me je seveda nekajkrat prišla pogledati, in ko je videla, da porod lepo napreduje, da bomo kmalu rodili, mi je okoli trebuščka pripela prenosni CTG, da je lahko spremljala utrip srca otroka (ker je to baje obvezen postopek, ki ga mora osebje upoštevati).
Naj še omenim, da sem bila večji čas poroda aktivna (kar zmanjša bolečino popadkov in pospeši porod), ne v klasičnem ležečem položaju ma hrbtu, sprehajala sem se po sobi, menjavala položaje ter predihavala popadke ob ripstolu, na blazini, žogi in porodni pručki... v vseh teh položajih mi je Admir pomagal tudi z masažo (križ, stegna). Vmes sem sem si privoščila tudi topel tuš, ki blagodejno dene na popadke (tuš in wc sta tudi v sobi).

IMG-6743.jpg

Sam porod, zadnjih nekaj popadkov preden sva spoznala Isabello pa sem se vlegla na tla, na mehko blazino in rodila na boku (ne na hrbtu!).
3.810 g težko Isabello mi je babica takoj položila na prsi in z Admirjem sva bila tako z najino punčko sama dobri dve uri, preden so jo stehtali in izmerili.
Najin porod (rečem najin, ker je poleg prav tako sodeloval Admir) se je odvil lepo gladko in po mojih željah. Je pa seveda za takšen porod pomembno, da nobenega od partnerjev ni strah bolečine, krvi itd. Tako kot sem jaz zaupala svojemu telesu in otročku, da bo vse tako kot mora biti, kakor nam je mati narava namenila, prav tako je Admir moral zaupati sebi, da bo z veseljem prisoten zraven, brez straha in panike, oziroma ne samo prisoten, ampak da bo sodeloval in mi pomagal.
V bistvu lahko rečem, da tako kot sva midva rodila, bi lahko sama rodila tudi doma, vendar sva vseeno želela biti v porodnišnici, za boljši občutek, če bi šlo kaj narobe.

Še kot “dodatek” zraven, Admir si je ravno tisto poletje poškodoval roko in je bil revež na porodu prisoten s povezano roko, vendar si ni pustil, da bi ga to motilo. Torej vse se da, vsi smo sposobni več kakor se pa sploh zavedamo.

Mogoče še to, da se zavedam, da so določene ženske, ki ne morejo premagati straha pred bolečino (jih tudi poznam) in takšnim svetujem, da se pač odločijo za tak način poroda, ki bo za njih predstavljal najmanjši stres. Pa naj bo to epiduralna, ultiva ali kaj drugega.

20160919-DSC-7480-Edit-copy%2B%25281%2529.jpg

Zato vam drage nosečke, želim pravo odločitev, takšno ki je za vas najbolj primerna, na koncu je pomembno le to, da sta mamica ter otroček zdrava in živa!

Lep dan in krasen porod vam želim!

Vaša Iris ️

Fotografije: osebni arhiv in www.ujeti-trenutek.com

Vse slike so osebna last in ni jih dovoljeno deliti ali objaviti brez predhodnega dovoljenja www.freespirit-mama.com