“TAKO ALI DRUGAČE BOŠ SPLAVILA!” ali ZAKAJ JE VČASIH POMEMBNO, DA ZAUPAMO SVOJEMU INSTINKTU IN POIŠČEMO DRUGO MNENJE ZDRAVNIKA?!

Se vam je že zgodilo, da vam je zdravnik določil diagnozo, za katero niste bili ravno prepričani, da je prava ter ste poiskali drugo mnenje, drugega zdravnika in izkazalo se je, da ste imeli prav, da ste dvomili? Ali pa ste se znašli v situaciji, ko ste prejeli zdravljenje svojega zdravnika (tako, kot večinoma mi vsi), na koncu pa se je izkazalo zdravljenje za napačno in končali ste na drugem zdravljenju s še več komplikacijami. 

IMG-4152.JPG

No, meni na žalost se je zgodilo drugo, ampak hvala bogu, se ni šlo za tako pomembno zdravstveno težavo, prejela sem novo diagnozo in kmalu je bilo vse ok. V podrobnosti se ne bom spuščala, ker ni tako zanimivo, šlo se je pa za mojo kožo na obrazu, ko so mi predpisali zdravljenje za kožne lišaje, ki je mojo kožo samo še poslabšalo. Po temu so diagnozo zamenjali, češ da je preveč agresivna zame in zadeva se je kmalu umirila... torej kakor sem omenila, ni tako pomembna zadeva, čeprav zame kot manekenko, katere obraz je bil ravno takrat neštetokrat izpostavljen različnim make-upom za slikanja in snemanja, je bila to takrat dosti pomembna stvar. 

Kaj pa tisti, pri katerih gre za življenje in smrt? 

No tu je pa zgodba mamice, ki mi je dala razlog da napišem ta blog, saj se bo mogoče katera videla v tej zgodbi. 

Sarah W. Hull je bila diagnosticirana za agresivnega raka v 20. tednu nosečnosti. To so njene besede: “Ljudje govorijo o tem, kako pomemben je splav v določenih primerih, zato da se reši življenje matere. Ena izmed teh mater sem bila tudi sama. 
V 20. tednu nosečnosti, so mi postavili diagnozo o zelo agresivnem raku, ki mi je kar sapo jemal. Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko mi je prvi zdravnik, onkolog, omenil splav. S partnerjem sva šla skozi leta in leta neplodnosti in takrat sem vedela, da bi raje rodila in takoj umrla, kot pa splavila tega otroka. Odšla sem po drugo mnenje k drugemu zdravniku, ki mi je takoj navedel spisek vseh zdravstvenih težav, ki bi jih imel moj otrok, če ga rodim oziroma ne prekinem te nosečnosti. Trdno sem stala na tleh in tudi tokrat zavrnila splav. Zdravnik pa mi je samo rekel: “Tudi vredu, otroka bo verjetno vaše telo spontano splavilo, tako ali drugače.”
Potem sem iskala naprej, iskala nova mnenja, iskala nove zdravnike... in našla takšne zdravnike, ki so me podpirali skozi mojo nosečnost v tej kruti bolezni. Z njihovo podporo in zaupanjem vaše in svoje telo, sem tako pri 34. tednu rodila povsem zdravega otroka. 

IMG-3824.JPG

Letos maja bom praznovala 10 let od kar sem ozdravljena raka (cancer free) in imam zdravo, lepo ter pametno hčerko staro 10 let, ki je živi primer, da zdravniki (vedno) ne vedo vsega.”

Ja, zaupanje vase in svoje telo je še kako pomembno, vendar pa se vsi primeri seveda ne končajo tako srečno in na žalost jih je precej tudi okoli nas. Eden od nesrečnih primerov se je zgodil mamici, ki me spremlja in sem jo pred kratkim tudi spoznala... njena prva nosečnost se je zaradi napačne zdravniške diagnoze zaključila s splavom v šestem mesecu. In ni edina takšna, ki jo poznam. 

Torej, poslušajmo svoj čut, sploh materinski čut, ko se gre za zdravje naših otrok. Pa da ne bo pomote, zdravniki so tu, da nam pomagajo in v večini primerov imajo prav, vendar ko imate dvom in čutite drugače, ne odlašajte s pregledom pri drugemu zdravniku, poiščite drugo mnenje, sploh se pa mamice zanašajte na svoj materinski čut, ki pravijo, da je močnejši od vsega. Se strinjate?

En lep večer vam želim in predvsem veliko zdravja!

Iris Mulej